Sobota, ko eni letijo na dopust v tople kraje. Eni pa v toplih krajih ostajajo in komaj dihajo, mučijo svoje jeklene konjičke, da jih hladijo…
Piha! Povsod, samo v Istri ne. No, včeraj pa smo le pričakali nekaj refuliraste burjice, ki se je zaletela v Ližnjanski zaliv. Malo surfačev in kajtarjev. Čisto pričakovano. Saj se pozna padec v temperaturi in vas je večina “pobegnila” v toplejše kraje. V Ližnjanu pa nekaj stare garde, Stane Kanare z Ano, Albert in Maja s svojim žrebičkom Pryde-om, Konan, Flikkaboards.com, AtaMarolt in še se jih je nabralo. Od znanih kajtarjev pa bore malo. Čufar, Ajda, Matejka ter naša malenkost… Mrko s Petro, Blazni in Uroš s kompanijo ter Guzi. No, še nekaj drugih, ki pa jih ne poznamo.
Da bi rekli, da se Ližnjančani, ali kdorkoli naj bi že bil investitor v apartmajsko/hotelsko naselje, intenzivno pripravljajo na demolizacijo surfaško kajtarske idile, to pač ne moremo reči. Je pa res, da je pripravljena skorajda avtocesta do plažice in sedaj ni potrebno vsak ponedeljek voskati avtomobila zaradi prask, ki so jih vedno naredile na kolovoz vejajoče veje. Je pa priporočljiv obisk avtopralince, saj ne glede na barvo avtomobila, je avtomobil grudasto rdeče barve. Ta takozvana kolovozna avtocesta pa posledično omogoča vedno večjemu številu “turistov” lažji dostop do razmeroma dolgo neobljudenega (vsaj kar se tiče bonace) kotička poletnega raja.
Vetera je bilo nekaj za surfače kot za kajtarje. Od kajtov se je videlo 7m (punce na šestkah) pa vse do 12m. Pri surfačih pa razpon velikosti jader podoben le da je minimum ter maximum sorazmerno pomanjšan. Rane se celijo, turisti se vračajo.
.jpg "274 Arg (309)")
.jpg "434 Arg (517)")
