TOTIREPORT

En malo je trajalo, a končno imamo REPORT!

Štart ob pol šestih zjutraj. Ljubljana. Kodeljevo. Kombi 2x. Boštjan, Iztok, Pero kajt legenda in Aljaž pa še jaz. Polno robe, peljali smo skoraj tričetrt štacune, porkaduš! Postanek za kafe in mafin na Tepanjah, nato pa gas do Maribora. Kje naj bi se event sploh odvijal!??!?! Kličemo totegaIvana, ki nas lepo ponavigira do lokacije, tam pa nas že pričaka kavica in štrudl iz Ivanovega Totimobila. Lepo.
Pride Mare (the organizator) in ostala Prosurf ekipa, ki odpre halo. Zakon plac! Dve uri razkladanja in zlaganja robe. Okoli desetih prvi obiskovalci, prodaja laufa, svetujemo, prodajamo na polno. Kliče Mare. Stojijo na Trojanah (Tita, Ines, Mare in Klempo, ki so hoteli še na šoping v Ikeo). Razfukalo turbino v Maretovi Zeti. O tem si lahko preberete funny story na Maretovem blogu. Okej, so zrihtali prevoz za udeležence ponesrečene ekspedicije. Vranko in Urbe sta pobrala Ines in Klempota, Mareta in Tito pa je prišel pobrat Maretov stric (Mare, popravi me, če to ni res). Prvi del ekipe se je počasi prikobacal na Totisejem, kjer so se hitro udomačili na Style team stojnici. Čabe pivo nas je kar lepo mamilo :D Pa kuhano vince na Flikka štantu tudi (Martin, drugič mal manj cukra, prosim).
Kot se za vsak pravi sejem spodobi, smo doživeli tudi tapravo ohcet, saj sta se v windsurferski zakon spravila Kanare in Vesna. Zakon prstani!!! Ines je ujela šopek, torej ga je Aljaž naje…
Okej, na samem sejmu se je lepo dogajalo, TotiIvan je spisal fleten report, podkrepljen z veliko slikami.
Okoli štirih pospravljanje opreme (mega projekt). Vmes je Mengeški team (vStein, Klempo, Urbe) šel na malco (rebrca pa kmper) in so prišli nazaj nažrti k prasci in se jim nič več ni dalo (še posebej vSteinu). No, mi smo napakirali vse skupi v dva kombija in šli pod Pohorje na pico. Lačni k živali smo zmetali vase vse skupi in se posvaljkali proti Ljubljani. Mengeška naveza prav tako, so se odločili, da ne bodo ostali v MB, čeprav se je obetala fešta v KMŠ-ju.
Torej, prihod v LJ, razpakirat robo v štacuno, potem pa sem napakiral ALjaža v avto in sva se odpeljala nazaj proti totifešti v Maribor. Vmes še postanek, saj je bilo treba Syncroboyu No. 2 dostavit smernik za novo dilo, ki jo je kupil na sejmu. Še en postanek na pumpi po šestpaket Hakinena in gas dalje. V MB naju pričaka vesela družba. Ni bilo prav veliko srfačov, saj jih je večina spokala domov (burje je bila napovedana za naslednji dan). A vseeno, moj luknjasti spomin se spomni naslednjih prisotnih: Vesna (vesela nevesta), Ines, Iva, Alenka, pa še ene dve_al_tri_al_pet_punc, pa TotiIvan, DeGlerc, Stane Kanare (srečni ženin), IvoK (semizdi da je bil), Prosurf klapa Pero, Mare in Jaka (a je Jaka? saj ne vem več), pa Miloš (ki se še privaja na tele severne kraje), pa Miha, pa… pa… pa kdo še orkaduš?!?!? Ja neki jih je še bilo, no.
Stanko in Vesna sta uprizorila poročni ples, TotiIvan je dokumentiral vse skupaj, mi smo veselo zalivali, okoli dveh pa smo se pospravili domov z optimističnimi načrti, da se gre naslednji dan srfat oz. bordat. No, ni se šlo. Vožnja do LJ, tam odložim Vesno, Aljaža, Ines (v tem vrstem redu), nato še Kanareta spravim do Mengša, prav na koncu pa še sebe dostavim domov. Umit zobe in spat do naslednjega dneva, ko me preseneti dejstvo, da se na uro ni več za zanest.

No, tako je bilo.