Torek, 15. avgust 2006

Evo, en kratek report z današnjega dne, res kratek, ker sem že kar zaspan…
Udeleženci Ana, Mare in Dulc. Cilj – zajla, kjer bi pofurali preostale Maretove kroge, potem srfanje, pa še bicikel tura. Kao en triatlon :)
No, ni zneslo. Ko smo prišli do zajle, je ta mirovala, ker se je pokvarila. Smo hotli srfat, pa ni blo vetra. Ampak smo se odločili, da veter ‘je’ in smo sestavili opremo in se šli fjakat po morju v ‘A je to’ stilu. Cilj je bil mali otoček. Mare je ostal nekje na sredi z mojo opremo, jaz sem se pa z utežjo, ki se je šlepala na zadnjem delu dile nekako prebil do otočka, kjer sem jo odločil in šel do Mareta, ki se je nepreklicno odločil, da do otočka ne bo šlo (vetra pa res ni blo res en kurc nc). OK, spet gas (če lahko temu tako recemo) do otočka, hvatanje braun boje s toples domorodkami, pol pa spet dilo v vodo, utež na zadnjo zanko in nazaj na kopno. Ski lift je vmes že zalaufal, ampak ni bilo več volje, je bila pa večja lakota.
Ampak, pazite to! Kljub volčji lakoti, samo se odločili, da bicikla pa ne spustimo, tako da smo se odpeljali v smeri Buzeta, se ustavili pod Motovunom in odbrcali na vrh. Nič strašnega, ampak vseeno prav lepo. Gas nazaj dol v poltemi, spet avto do Vikiburgerja, kjer je potekalo krmljenje, nato pa nazaj na Gorenjsko na štrudl pa kofe/čaj in pa domov spat.
Tako je bilo.